Kako me pogreje…
Kot oseba, ki sem se srečala z raznimi oblikami dejavnosti, ki v šolo ne spadajo, sem besna. Besna…
Proklete osnovne šole, ki skrbijo samo za svoj kurčev ugled… vse se pomete pod preprogo.
Kako to vem? Torej… pred približno 3 leti je bila podobna situacija z mojo najboljšo prijateljico. Na srečo jim ni uspelo do konca, pa vendar… Ko je zadeva prišla ven, sva midve izpadli kot osebi, ki sva ga izzivali z ne vem čim. Fant se je jokal pred razredničarko, ona pa je verjela, da sva lažnivki.
Potem… smo naredili skupni sestanek. Starši in otroci. Zato, da bi se pogovorili o tem… kaj se je zgodilo? Prvo kot prvo, jih seveda pol ni prišlo… nič za to… drugo kot drugo pa je razredničarka izjavila, da naj ne govorimo o imenih. Super… torej smo se zbrali na sestanku, da rešimo problem, ki ga itak po njeno ni bilo ter zraven ne smemo o imenih. Je potrebno sploh poudarjati, da je bil fant iz višjega sloja?
Ko se je mama žrtve dokončno razpizdla in je povedala ime, je bila… žrtev napadena s strani njegovega očeta. Da punce izzivamo. Da to ni bilo nič takega, ker je on sam šlatal punce vsepovsod v osnovni. Enostavno je bila ona kriva za vse…
Razsajena sem… še posebej nad stavkom gospoda ravnatelja (ki si tega naziva ne zasluži), ki je izjavil: “Kako naj vemo, kdaj punci paše in kdaj ji ne?” Debilizem do amena. Kamenjat. Posilit. In v takšni šoli naj bi se punce počutile varno? Oh… veste kaj… Če bi še enkrat lahko šla v tisti čas, bi vse skupaj prijavila tako na policijo kot v medije. Naredila bi vik in krik, totalno sceno in grozila vsem.
Punca, tako tista v linku, kot tale v tej zgodbi, bo imela za zmeraj probleme. To je dejstvo. Ne glede, kako daleč gre spolno nasilje, zmeraj odneseš posledice. Ampak… probleme bodo imele samo one… fantje pa se bodo veselo sprehajali po ljubi Sloveniji in tebi nič, meni nič, posiljevali še naprej. Saj jih vendar ne obtožijo, a ne?
