Drugačen pogled na svet

No, za to besedo me zanima definicija… zanima me tudi, zakaj je ljudje ne morejo sprejeti, čeprav vsi navajajo, kako je to super lastnost.

Sama imam za direktnost lastnost, ko je človek sposoben povedati svoje mnenje brez olepševanja. Da, direktna sem. Ne glede na to, da me potem obtožijo marsičesa. Ne, ubistvu sem obtožena kot kakšna čarovnica. Zakaj že?

Po mojem mnenju je med direktnostjo in žaljivostjo tanka meja. Čeprav po večini direktnost še ne pomeni nekaj slabega, ni napad na človeka in ni nujno, da poveš kaj grdega, se vseeno direktnost kot izraz uporablja tudi za žaljenje. Ups. Tukaj se pri meni konča Da, znam biti žaljiva Ampak… kje je meja med mojo direktnostjo in žaljivostjo?

Takrat, ko sem direktna, ponavadi nisem razpičena Enostavno… povem kar si mislim Zadevo skušam oblažiti (olepšati nikakor ne), povedati na človeku čimbolj razumljiv način in potem ostane upanje, da se ne bomo skregali Ko žalim… no, takrat sem “direktna” na ta način, da človeku mečem v obraz vse, hočem, da se počuti slabo in mu tudi na tak način povem. Po možnosti si kaj še zraven zmislim, pa malce napihnem zadevo in takrat ŽELIM, da se skregamo

Zadnje čase ti dve zadevi strogo ločujem. In se za žaljivost tudi opravičim. Za direktnost se pač ne Problem nastane… ah da… pri drugih.

Zadnje čase (jp, zadnje čase mi na veliko dogaja ) poslušam obtožbe… ah, bom kar kopirala, ker si jih itak nisem zapomnila.

1. ignoriraj probleme… tudi, če te moti, obdrži zase… zame nemogoč poseg enostavno… o vsakem problemu imam svoje mnenje… in svoje mnenje bom povedala in potem to boli vse okoli mene ( I know… -.-” ). Ampak halo… če se problem tiče mene, mojega fanta, mojih prijateljic, mojih sorodnikov, … bom enostavno povedala svoje mnenje. In ja… direktno. Na nek način bo večina ljudi vzela to kot žaljitev. Še posebej, če se ne postavim na njihovo stran. Jah, moje sožalje
2. drugim je boljše, če ne poveš svojega (pravega) mnenja… Pravega je moj dodatek ;D večina ljudi namreč ne želi vedeti resnice… Jaz sem zadnje čase obsedena z resnico… naj še tako boli… želim jo… ampak o tem v kakšnem drugem postu ;D Uglavnem… sama zadeve morem povedati… predolgo sem v sebi držala stvari, ki so me dušile. Trenutno sem pač enostavno v stanju, ko bom fuknala ven za vsako zadevo svoje mnenje. Problem je samo v tem, da se razlikuje od večine mnenj in da… no ja… pač nekateri ne sprejemajo drugačnosti
3. če bi kaj znala zadržat zase, se ne bi kregala z drugimi… ok, tukaj pa se strinjam ampak enostavno… zakaj ne bi povedala svojega mnenja? O.o Če je človek dovolj zrel ali karkoli, bo lepo sprejel in bo vse lepo in prav Saj ne rečem… tudi sama znam biti prizadeta, ko mi pa nekdo pove resnico o meni (npr. da vsiljujem mnenje – vem da ga… samo se tega sploh ne zavedam, se pa bom odvadila). Enostavno ne razumem, zakaj drugi ne morejo sprejeti tistega, kar poveš. Vredu, lahko si jezen in vse… ampak da pa iz tega nastane cela drama…

No, to bi bilo počasi vse… čeprav se zagotovo še kaj najde… Sem pa vesela, da sem šla brat stare pogovore… Takrat, ko si v “efektu” oz. “vrtincu kreganja”, zadeve čutiš veliko bolj drugače kot po potresu Vsekakor pa je nekaj… držim se tistega, kar rečem in ne odstopam od tega. Razen takrat, ko se grem žaljenje